Trideseta so nova dvajseta

Ja pa ja😂 Mojih dvajsetih se še komaj spomnim. Vsake toliko me kakšen komad popelje nazaj v tiste čase. Saj so bili mogoče res brezskrbni, do neke mere, ampak ne bi pa rekla, da so bili to moji najboljši časi. Da bi šla rada nazaj. Mogoče za kak dan, to je pa tudi vse. Samo, če pomislim, zaradi kakšnih bedarij sem zgubljala svoje živce in svoj čas. Kaj vse se mi je pletlo po glavi, kakšni so bili moji cilji in kaj od tega je dejansko zdaj še vedno pomembno. A bi zdržala celo noč plesati? Bolj pomembno, a si to želim? Ne. Odkar sem bedela po cele noči zaradi hčerke, z lahkoto rečem ne, ker mam preveč rada spanje.

Bi kaj spremenila, če bi šla lahko nazaj? O, seveda. Predvsem bi več potovala in manj delala ob študiju. Saj denar je pomemben, ampak delo res ni vse. Predvsem ne bi tako hitela. Saj veš, vedno se nam nekam mudi in se premalokrat ustavimo, zadihamo in preverimo, kje sploh smo, kaj počnemo in zakaj. Hitro se ti lahko zgodi, da zamudiš življenje, pa sploh ne veš kdaj. Izkušnje, trenutki, ljudje, to je tisto, kar res šteje.

Trenutno živim za rutino. Če se mi prekine, je lahko uničen še celo cel naslednji dan. Rada bi rekla, da je rutina pomembna zgolj samo zaradi hčerke, ki jo nujno rabi, ampak bi lagala. V rutini vidim zaveznika, če rutina štima, sem pomirjena. A to pomeni, da sem dolgočasna, zategnjena mtka? Kaj pa vem. Jaz rada mislim, da sem samo – odrasla.