Zdravljica je pesem, ki jo je napisal naš največji slovenski pesnik, France Prešeren. 7. kitica Zdravljice je besedilo himne Republike Slovenije. Spodaj si oglej celotno besedilo pesmi. EU je Zdravljico marca 2020 razglasila za pomembno kulturno dediščino z dodelitvijo znaka evropske dediščine.
France Prešeren
France Prešeren je največji slovenski pesnik, ki je napisal Zdravljico, ki je postala himna Republike Slovenije. Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrba, umrl pa je 8. februarja 1849 v Kranju. 3. decembra, na dan njegovega rojstva, praznujemo Ta veseli dan kulture, ki je v Sloveniji neformalen praznik. Na ta dan kulturne ustanove ponavadi brezplačno odprejo svoja vrata obiskovalcem. Na obletnico njegove smrti pa praznujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik.
Tukaj si lahko pogledaš še ostale slovenske praznike v letošnjem letu.
Originalni zapis Zdravljice hrani NUK.
Kam brezplačno za Prešernov dan 2024
Na Prešernov dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Tukaj si lahko prebereš kam se lahko brezplačno odpraviš po dozo kulture na 8. februar 2024.
Zdravljica besedilo slovenske himne
Besedilo slovenske himne je sedma kitica pesmi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna Zdravljica, melodija pa je iz istoimenske zborovske skladbe skladatelja Stanka Premrla.
Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočákat’ dán,
da kóder sónce hódi,
prepír iz svéta bó pregnán,
da roják
prost bo vsák,
ne vrág, le sósed bo meják.
Zdravljica besedilo
Del Prešernove Zdravljice je himna Republike Slovenije. Celotno besedilo najdeš spodaj.
Spet trte so rodile
prijatli, vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
Komú najpred veselo
zdravljico, bratje! čmò zapét’!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinóv sloveče matere!
V sovražnike ‘z oblakov
rodú naj naš’ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!
Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!
Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
Mladenči, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmŕti strup;
ker zdaj vàs
kakor nàs,
jo sŕčno bránit’ kliče čas!
Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat’ dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat’li,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!
Iz predhodnih različic je poznana še ena kitica, umeščena med zdajšnjo peto in šesto kitico.
Ljubezni sladke spone
naj vežejo vas na naš rod,
v njim sklépajte zakone,
de nikdar več naprej od tod
hčer sinov
zarod nov
ne bo pajdaš sovražnikov!