Se sprašuješ, kaj res potrebuješ in česa ne, ko bo prišel dojenček? Marsikatera je mnenja, da otrok ne potrebuje ničesar, razen maminega naročja.. Po eni strani se strinjam, da otrok ne potrebuje “stvari”, nam (predvsem mamicam) pa lahko olajšajo že tako težke dni. Nekatere stvari pa so nujne za normalno (in varno) funkcioniranje v času, v katerem živimo. Poglej spodaj če že imaš ali ne – 10 stvari, ki jih potrebuješ ob prihodu dojenčka.
Dojenček – 10 stvari, ki jih potrebuješ
Meni so določene stvari zelo olajšale prve mesece z dojenčkom. Spodaj je seznam 10 stvari, ki jih (glede na moje izkušnje) potrebuješ ob prihodu dojenčka.
1. Avtosedež/lupinica
Pa začnimo z nujnimi. Dvomim, da je tukaj katera, ki se z dojenčkom ne bo vsaj 1x peljala z avtomobilom (če ne drugega verjetno iz porodnišnice). Pri nas je za vožnjo z avtomobilom obvezna oprema lupinica oziroma avtosedež 0+. Mi smo do 11. meseca uporabljali lupinico Maxi Cosy, potem pa smo jo zamenjali za sedež Joie i-Spin 360. Močno priporočam takega, ki se obrne vstran, saj je veliko lažje otroka spraviti vanj in privezati, tale dotični sedež pa ima še možnost naklona, tako, da takrat ko otrok spi, glava ne binglja naprej.
2. Voziček
Ja, tudi voziček je ena izmed pomembnih stvari, ko dobiš dojenčka. Daleč so časi, ko so bile mame cel dan doma, po možnosti na polju in otroka niso vozile, ampak (samo) nosile. Predlagam, da izbereš voziček, ki bo najbolj koristil vašim potrebam. Jaz sem gledala predvsem na to, da ga lahko enostavno zložiš (predstavljaj si, da greš sama nekam, brez partnerja) in sestaviš, da ima možnost adapterjev za lupinico, da ima velika kolesa, primerna za tudi neasfaltirane poti, ter da je primeren za letni čas, v katerem boš vozila otroka.
Naš se je res zaprl skoraj do konca, tako da zimska vreča sploh ni bila potrebna. Ostale stvari (barva, oblika, cena, amortizerji itd) so bili samo pika na i. Jaz sem bila super zadovoljna z vozičkom Bebetto Tit. Edini minus bi bil verjetno velikost (če imaš majhen avto), zaradi košare (po drugi strani je bil pa to en velik plus, ker je bila košara prostorna in je bila hči v njej brez problema 6 mesecev, pa še služila je lahko kot posteljica na potovanju).
3. Stolček za hranjenje z naklonom
Sama sem mnenja, da ležalnikov/gugalnikov za otroka ne potrebuješ. Mi je pa zelo prav prišel stolček z naklonom, kamor sem dojenčico lahko odložila, da je bila v moji bližini in na višini (imamo namreč psa in je sigurno ne bi pustila brez nadzora), zraven pa je bil še lok z igračami. Mizica se da odstranit, kar je super, če ga uporabljate že od začetka, ko je še ne rabi, pa kasneje, ko otrok jé z vami za mizo. Stolček je praktičen tudi zato, ker ima kolesca, za premikanje sem in tja. Pa tudi zloži se (kar se npr Ikein antilopin ne).
Jaz sem bila zadovoljna s stolom Peg Perego, Prima pappa follow me. Okrog 2. leta pa je hči dobila trip trap, predvsem zato, da je lahko nanj zlezla sama.
4. Blazina Airex
Pri nas je v uporabi že več kot 2 leti. Hitro se zloži (ja, mi vsak večer “igralni kotiček” v dnevni sobi pospravimo, tudi zaradi psa), enostavno se očisti in je praktično neuničljiva! Res stane več, ampak je vredna nakupa. Če primerjam z drugimi podlogami, stoji na mestu, ne drsi, ne izgubi oblike, ko stojiš gor, vmes se ne nabira prah/umazanija (kot npr pri pena puzzlih ali navadni preprogi). Samo poglejte, kaj imajo po tleh v prostorih, kjer izvajajo fizioterapijo, pedokinetiko ipd. Kasneje, ko otrok zraste, jo še vedno lahko uporabljaš za pripomoček pri jogi/pilatesu ipd.
5. Nosilka/trak
V prvih mesecih je najbolj primeren trak za nošenje, nosilka pa pride v poštev kasneje (ko dojenček že sam drži glavico, vsaj tista, ki sem jo imela jaz). Definitivno je bila nosilka eden boljših nakupov. Občasno je hči zaspala v njej, jaz pa sem imela razbremenjene roke. Na začetku sem jo nosila spredaj, okrog enega leta pa tudi zadaj. Mi je pa takrat kmalu postala pretežka.
Seveda, ko je shodila (s tem mislim, da ni padla po treh korakih, ali se usedla na tla), nosilke nismo več uporabljali, ker sem mnenja, da je treba otroka k hoji spodbujati, pa čeprav to pomeni, da se tempo sprehoda spremeni, upočasni. Se pa, preden daš otroka v nosilko, pozanimaj, če je zanj sploh primerna, saj za nekatere dojenčke ni. Pred nakupom nosilke se lahko posvetuješ tudi s svetovalkami za nosilke, kjer lahko sprobaš različne modele in znamke in se na ta način odločiš, katera je zate najbolj primerna.
Jaz sem bila zelo zadovoljna z Boba wrap trakom (zna biti pa kar vroč poleti), kasneje pa z Boba 4g nosilko.
6. Video kamera
“Tega pa res ne rabiš, saj slišiš, kadar joka.” No tud tole ni čist res, sploh, če otrok spi v drugem nadstropju, kot si ti (npr v kuhinji), ali pa če ponoči spi v drugi sobi. Ponoči jok že slišiš, ampak včasih otrok joka tudi v spanju, kadar sanja in večinoma lahko zaspi sam nazaj. Takrat je fino, da imaš možnost pogledati na kamero, otroku dati par trenutkov, da vidiš kaj je na stvari, ne da takoj isto sekundo letiš k njemu (in ga po možnosti prebudiš – ok, drugo so nočne groze).
Jaz sem to napako, da sem šla takoj k njej, naredila samo enkrat. Ker sem mislila, da ji bo moja bližina pomagala, da bo pomirila, se je še bolj razburila, saj me ni pričakovala, ker sem jo dejansko zbudila. Včasih je treba tudi otroku malo zaupati, da se bo sam znašel. Mogoče joka, ker nima dude, pa jo bo poiskal in potem zaspal naprej. Na kameri lepo vidiš, če otrok gleda, ali spi. Te res kliče ali samo sanja?
Seveda mislim, da počakaš par trenutkov, če se bo otrok umiril in ne, da ga pustiš jokati, kadar išče tvojo bližino. Ok, zakaj je bila kamera še super naložba? Kadar gremo na potovanje, jo obvezno vzamemo s seboj. Ker ponavadi gledava, da ima namestitev kamor gremo tudi teraso, vzameva kamero s sabo in sva tako brez skrbi zvečer “sama”. Najbolj pa seveda pride prav takrat, ko je stanovanje v dveh različnih etažah. In ja, še vedno je v uporabi, ker sem tako tudi jaz bolj mirna. (Na naši kameri lahko video opcijo tudi izklopiš in imaš nastavljeno, da se prižge samo ob zvoku, ko otrok joka npr). Jaz sem zadovoljna s kamero Philips Avent.
7. Posteljica in gnezdo
Ko se pripravljaš na prihod novega člana, se najprej vprašaš, kje bo spal. Za prve mesece dojenčkovega življenja trgovine ponujajo soposteljice (posteljico, ki se priključi k postelji staršev), zibke in košare (npr mojzesov košek). Ker sva že od začetka vedela, da skupno spanje ni za nas, sva se odločila, da bova kupila posteljico, ki bo sprva služila kot soposteljica, kasneje pa jo bomo prestavili v hčerkino sobo.
Posteljica, ki sva jo izbrala, je večja od navadnih soposteljic in je še vedno v uporabi. Super je, ker se ograja lahko spusti, tako da zdaj, ko je hči že večja, sama spleza vanjo. Ker ima posteljica kolesca, sva jo z lahkoto prestavila iz spalnice v sobico. Na začetku, ko je bila hči še dojenček, je spala v gnezdu, tako se je počutila bolj varno. Nekje, po 3 mesecih pa smo ga nehali uporabljati, saj si je za spanje lahko vzela več prostora, se začela premikati ipd.
Zakaj posteljica in ne skupno spanje?
Kot prvo, se mi zdi bolj varno, da spi otrok na svoji vzmetnici in brez blazin. Pa tudi, da ima svojo odejo (oziroma spalno vrečo), ker je tako manj možnosti za kakšno oteženo dihanje, zadušitev ipd. Mene bi skrbelo, da bi hči lahko kdo od naju ponesreči med spanjem poležal, če bi spali skupaj. In že samo zaradi te skrbi, nikoli ne bi spala sproščeno. Druga stvar pa je, da verjamem, da se pri tem, ko starši spijo v svoji postelji in otroci v svoji, vsi veliko in bolj spočijejo, hkrati pa imata starša možnost ohraniti intimnost.
Mi smo zelo zadovoljni s Satlerjevo posteljico Julija, ki ima na voljo 3 višine postavitve vzmetnice, možnost priključitve na posteljo kot soposteljico in enostavno odpiranje in zapiranje ograjice.
8. Previjalna miza
pravijo, da je to zgrešen nakup. No, jaz sem previjalno mizo uporabljala skoraj 2 leti. Je pa res veliko odvisno od otroka in njegovih “aligator” genov. V njeni sobici je previjalna miza, kateri se zgornji del odstrani in kasneje ostane samo še predalnik. Če bi še enkrat izbirala, bi izbrala bolj praktičnega (ko sem odprla prvi predal, zaradi previjalne police nisem mogla normalno zlagati stvari v predal).
Zdaj pa jo uporabljam za pripravljene komplete oblačil, spodnje perilo ipd. Druga previjalna miza pa je bila v resnici polica, ki sva jo dala na že obstoječo omarico v kopalnici. Izkazala se je za bolj praktično, kot tista v sobici, saj je bila blizu vode in blizu dnevnega prostora, kjer preživimo večino časa.
Fino je, če je blizu previjalne tudi grelna lučka, saj dojenčke pri previjanju hitro zebe. Drugo previjalno nama je sicer predlagala patronažna sestra, ki je bila na obisku v moji nosečnosti (veš, da ti en obisk pripada še preden rodiš?). Vsem, ki imate prostore v dveh etažah, predlagam, da imate v vsaki vsaj neko previjalno postajo. Po porodu stopnice res niso najbolj prijetne. Pa še to, previjalna miza je res res prijazna do (tvoje) hrbtenice, medtem, ko npr previjanje na postelji, kavču ali na tleh, ni. In če si mamica po tridesetem letu, potem veš, da zna biti to kar naporno. Sklanjanja bo že tako ali tako drugje čisto preveč.
9. Previjalna torba ali nahrbtnik
Ne, res ne rabiš imeti vse na enem mestu. Je pa zelo priročno, če imaš. Kadar kam greš, samo vzameš torbo in greš, brez živčnega iskanja. Veš, odhod od doma z dojenčkom je včasih res projekt. Vsaka prišparana minuta je zlata vredna. Dokler smo imeli voziček, sem imela previjalno torbo, kasneje pa sem si kupila nahrbtnik. Tukaj lahko pokukaš, kaj vse se skriva v njem.
10. Oblačila in izdelki za nego dojenčka
V prvih mesecih res ne potrebuješ veliko oblačil, saj jih iz dojenček skoraj iz tedna v teden preraste. Tudi preoblačenja bo verjetno manj, kot kasneje, ko se bo otrok sam hranil, plazil itd. V kolikor nameravate uporabljati sušilni stroj, kompletov oblačil v eni številki res ne potrebujete veliko. Lahko se celo zgodi, da boste kakšno stvar dojenčku oblekli samo enkrat. Ja, tudi to se zgodi, če imate preveč oblačil.
Dojenček – stvari, ki jih nujno potrebuješ
Čisto na začetku, nekaj kar boste oblekli novorojenčku, ko ga boste odpeljali iz porodnišnice. Predlagam:
- bodi na preklop,
- hlačke s stopalkami,
- enodelni pajac iz pliša (če je zunaj mraz),
- kapico in rokavičke. Zakaj rokavičke? Da se otrok ne popraska po obrazu (v prvih tednih naj novorojenčku ne bi strigli nohtov)
Rokavičke lahko nadomestite tudi z nogavičkami. Rokavičk v porodnišnici ne dajejo, tako da jih imejte mogoče s seboj že v torbi, ki jo boste vzele v porodnišnico, ko boste šle rodit. Odvisno od letnega časa, ko boš rodila, ampak priporočam več hlačk s stopalkami, ki so veliko bolj enostavne, kot dojenčku vsakič oblačit še nogavičke.
Oblačila za dojenčka, ki jih potrebuješ
Potrebovala boš tudi bodije, priporočam tiste na preklop, saj jih je veliko lažje obleči. Takrat, ko dojenčki še ne držijo glavice, je oblačenje ‘čez glavo’ z navadnimi bodiji težje. Priporočam, da s seboj v porodnišnico odneseš tudi svoje bodije, saj so njihovi (po mojih izkušnjah) malo staromodni, z zavezovanjem in traja trikrat dlje, da oblečeš dojenčka. Z bodiji na gumbe prihraniš veliko časa. Predlagam tudi enodelne pižamice s stopalkami, z zapenjanjem spredaj na gumbe. Zadrg bi se na tvojem mestu izogibala, ker se hitro lahko zgodi kakšna nesreča na golo kožo. Za ven potrebuješ enodelnega pajacka, kapico, copatke in dekico za v voziček.
Nega dojenčka
Kaj potrebuješ za nego dojenčka si lahko prebereš tukaj. K izdelkom za nego, bi dodala še stvari, ki ti lahko pomagajo pri dojenju, v kolikor boš dojila:
- blazina za dojenje
- koroške kapljice
- komprese
- nastavki za dojenje
- črpalka za mleko
- stekleničke za mleko
- blazinice za dojenje
Dojenček – stvari, ki jih ne potrebuješ
Čevljev, puloverjev s kapuco (dojenček večinoma leži), kavbojk in podobnih neudobnih oblačil (oblačila morajo biti udobna, raztegljiva in uporabna), pajackov, ki spodaj nimajo gumbkov (kar je pomembno za hitro previjanje). Od opreme defintivno ne potrebuješ hojice (ki je sploh slaba za razvoj), stajice in počivalnika.