Težko leto je za nami. En za drugim padajo kot muhe. Sigurno poznaš vsaj enega, ki je že izgorel. Enega preveč. Upam, da to nisi ti. Problem je resničen. Izgorelost je tukaj in zdaj.
Škoda je lahko večja, kot si sploh lahko predstavljamo. Samo vprašaj tiste, ki so padli, koliko časa so potrebovali, da so se sestavili nazaj? Če so se in v kakšni meri. Izgorelost se zgodi tudi tebi. Nihče ni vsemogočen. Na žalost mislimo, da nismo, ampak v službi je vsak nadomestljiv. Je služba vredna padca? Je kaj drugega vredno tega, da se tako ženeš, da se ne ustaviš. Ali se preprosto ne znaš?
Kaj lahko naredimo? Najprej preglejmo svoje obveznosti in jih razdelimo med bolj in manj pomembne. Zapišimo si koliko časa na dan lahko namenimo tem stvarem. Je dela preveč? Potem je treba narediti nov razpored, na novo določiti prioritetne stvari. Razporedimo si delo, tako da imamo vsaj en dan v tednu, dela prost dan. To je res minumum.
Izgorelost in dopust
Potem pa, dopust. V podjetjih skoraj prepovedana beseda. “Ona je šla pa spet na dopust. Tri tedne je ne bo.” A si loh misliš, kam smo prišli? Da smo jezni na sodelavce, ker si vzamejo zaslužen dopust. Ker to pomeni, da bo verjetno več dela padlo na nas. Kaj pa je tako nujnega, resnično?
Zadnja leta se veliko, veliko preveč časa posveča samemu delu in ne tistim, ki delo opravljajo. Nihče ne pomisli, kaj se bo zgodilo s pridnimi čebelicami, ko bodo enkrat nehale leteti. Kdo bo priskrbel med? Namesto, da bi že prej, ko je še vse obvladljivo, skrbeli za svoje pridne čebelice, jim omogočili super pogoje za delo in jih tako še dodatno motivirali, zasebno in poslovno. Pa v večini primerov ni tako.
Delaš do zadnjega diha, dokler ne gre več. Pa še potem imaš slabo vest in vse skupaj traja še dlje časa. Ej, res, vzemi si dopust. Vsaj dva tedna v kosu. To rabiš. Čeprav uživaš v svojem delu. Rabiš dat možgane na off, prebrati tisto knjigo v miru, pojesti kosilo za mizo in se pogovarjati še o čem drugem, kot o službenih težavah, oziroma težavah nasploh. Odmisli. Vdihni. Izdihni. Pomisli nase. Naj se ti ne mudi. Preberi še enkrat. In vsak dan.
Pazi nase.
