Si imela tudi ti v glavi, kaj vse boš naredila še pred koncem porodniške? No, jaz sem. In ne, ni mi uspelo. Materinski dopust pa se je vseeno končal. Ni mi uspelo generalno sčistiti stanovanja. Ni mi uspelo pospraviti nosečniških oblačil. Ni mi uspelo obesiti slik. Ni mi uspelo narediti foto knjige. Ni mi uspelo hčerke odvaditi od dojenja. Ni mi uspelo k frizerju. Ni mi uspelo objaviti bloga. In je šlo celo leto mimo. Zakaj potem zdaj? Zakaj pa ne? Hočem povedati, da tudi če ti ne uspe, takrat, ko si to zamisliš, ne pomeni, da ti ne bo kdaj drugič. “Nikoli mi ne bo uspelo”, črtaj iz svoje glave. Reci si raje, “Mogoče pa kdaj drugič” ali pa “Ko bo čas pravi, mi bo uspelo.” In ko se ponudi priložnost, samo začni. Ne razmišljaj preveč.
Ko se materinski dopust konča
Moje porodniške je že zdavnaj konec. Pa mi je v tem letu uspelo narediti zgoraj napisane stvari? Ene ja, drugih se še nisem niti lotila. Nekatere, kot lahko vidiš, ravno začenjam. Ampak saj veš, življenje se kar zgodi. Sploh, ko imaš majhnega otroka, se vsak dan dogaja milijon stvari. Dnevi so skoraj isti, a hkrati popolnoma drugačni. Ampak vedno me pustijo polno. Polno ljubezni, polno hvaležnosti. Skoraj popolno, če ne bi bila tako utrujena, ha ha.
Pred koncem porodniške
Pred koncem porodniške mi mogoče res ni uspelo dokončati nekaj stvari. Že takrat pa bi se morala vprašati “Kaj vse pa mi je uspelo?” Včasih samo preživeti prvo leto. Uspelo mi je začutiti materinsko ljubezen in hvaležnost. Uspelo mi je biti tu, ko se je hči prvič nasmejala, ko se je prvič zasmejala, ko je spregovorila in ko je shodila. In vse to v enem letu. Uspelo mi je. Biti mama. In tudi to je dovolj.
